Vrste lesenih hiš
Zakaj sploh lesena hiša?
Verjamete ali ne, se 90% naročnikov odloči za leseno hišo, ker je hitro vseljiva, cena v naprej znana in ker je gradnja vodena. Pri gradnji hiše se namreč zvrsti več, kot 50 različnih izvajalcev. Od projektantov, izvajalcev zemeljskih del, izvajalcev komunalnih vodov, izvajalcev gradbeno obrtniških del, do izvajalcev za ureditev okolice. Zato naročniki strmijo k temu, da se dogovarjajo s čim manj podjetji za izvedbo hiše. »Ljubezen« do lesa, energijska varčnost, potresna varnost, so sekundarnega pomena.
Kljub temu je lesenih hiš več vrst, vsem pa je skupno, da so prijetne za bivanje, da so hitro zgrajene, gradnja je vodena. Trajnost, pogostost vzdrževanja, požarna in potresna varnost lesenih hiš so odvisni predvsem od kvalitete izvedbe. Poglejmo si primere lesenih hiš:
Kanadska montažna hiša
Kanadska in lahko rečemo tudi ameriška hiša, je najbolj osnovna oblika montažne hiše. Zahodnjaki imajo svoj način razmišljanja in gradijo hiše za trenutne potrebe. Po načelu mlad par brez otrok rabi majhno hišo, ko dobi otroke, rabi nekoliko večjo hišo, ko otroci odidejo, rabijo zopet manjšo hišo. Poleg tega so vezani na svoj službe in brez težav menjajo okolje in hišo. Zato so te hiše grajene izredno racionalno z izredno nizkimi stroški. Grajene so iz lesa, najmanjšega možnega preseka. Osnovna dimenzija lesenega elementa zunanje stene je samo 4x12 cm. Okvirna konstrukcija je največkrat obojestransko obdana s tankimi OSB ploščami. Izolirane so znotraj lesene okvirne konstrukcije, praviloma z mineralno volno. Na ven so največkrat oblečene z vinilnimi fasadnimi paneli, na vznoter so zaključene z mavčnokartonskimi ploščami. Za ogrevanje uporabljajo t.i. klimate, ki hišo hladijo in grejejo z vodenim zrakom.
Te hiše za slovenski prostor niso primerne. Najprej zato, ker statično niso dimenzionirane za naše področje. Govorimo najprej glede obremenitev snega, kar se bi še nekako dalo modificirat, ter o horizontalnih obtežbah, ki pomenijo neurje, vihar, potres. Potem je tukaj še pomanjkanje izolacije toplotnega ovoja, zrakotesnost, tehnika ogrevanja, nezadostnost stavbnega pohištva itn.
Evropska montažna hiša
Je najbolj razširjen sistem lesene gradnje. V tovarnah se pripravi velikostenske elemente. Zunanje stene s fasadno izolacijo, okni, policami, notranjimi oblogami, notranje stene z oblogami, stropne plošče z oblogami. Gre za leseno okvirno konstrukcijo. Spodnja pasnica, zgornja pasnica, vmes pokončniki. Osnovna dimenzija lesenega elementa zunanje stene je 6x16 cm Ker bi se samo lesena konstrukcija »zibala«, je potrebno na vsako stran okvirne konstrukcije namestiti neko ploščo. Največkrat lesno cementno, manjkrat pa OSB ploščo ali mavčno vlakneno ploščo. Te plošče varujejo objekt tudi pred neurji in potresi. Med ploščami je primarni sloj izolacije, največkrat mineralna volna. Na zunanji strani je fasadna izolacija, največkrat stiropor in preko tankoslojna fasada. Na notranji strani so montažne hiše največkrat zaključene z mavčnokartonskimi ploščami, tiste boljše, pa imajo še vmesni prostor, t.i. instalacijsko ravnino, ki je še dodatno izolirana.
Zamera montažnim hišam gre zaradi uporabe parnih zapor, ki so v praksi polivinilne folije. Te hiše ne dihajo in uporabnik od vgrajenega lesa nima praktično nič.
Ker gre za prefabrikat, je potrebno vse definirati v naprej. Popravki niso možni. Proizvodnja ne dopušča, da se hiša v proizvodnji ustavi, naredi določene spremembe in se potem proizvodnja nadaljuje.
In ne, ni vsaka montažna hiša potresno varna. Koliko je hiša potresno varna pove PZI načrt gradbenih konstrukcij. Če sploh obstaja?! Iz PZI načrta vidimo, kako je statik obravnaval horizontalno obremenitev na hišo. Iz tega, bi moral v PZI načrtu določiti tudi sistem sidranja in povezovanja konstrukcije. Potem se mora še izvajalec dosledno držati načrta. Cena variira glede na kvaliteto izvedbe.
Skeletna hiša
Skeletna hiša ni nič novega. Vmes nekaj časa ni bila prisotna, ker ni racionalno z ročnim orodjem izvajati starih tesarskih zvez. Odkar je na trg vstopila CNC tehnologija za obdelavo lesa, se je ta sistem gradnje ponovno pojavil. Modificiran sicer, saj uporablja nove tehnologije in nove materiale.
Kot že samo ime pove, je hiša sestavljena iz skeletnega ogrodja. Za razliko od montažne hiše, to skeletno ogrodje stoji samo od sebe, brez vsake plošče. Zakaj? Ker ima hiša diagonale in križe, ki skrbijo, da se hiša »ne prevrne«. Strokovno rečemo temu zavetrovanje. Skeletna hiša se zgradi tako, da se najprej naredijo računalniške delavniške risbe, ki so primerne za prenos parametrov na lesno obdelovalni stroj. Ta vsak element obdela, skladno z delavniškimi risbami. Nato mojstri na teren dobijo razrezan les z vsemi lesnimi zvezami in ga, podobno kot lego kocke, zložijo v stene. In potem postavljajo steno za steno do strehe. Osnovna dimenzija lesenega elementa zunanje stene je največkrat 8x18 cm. Skelet je zunaj največkrat zaprt z lesno vlakneno ploščo, na vznoter pa z OSB ploščo. Vmes je praviloma celulozna izolacija. Na notranji strani zunanjih sten je še instalacijska ravnina, zaključena z mavčnokartonsko ploščo. Notranje stene se po sami konstrukciji razlikujejo od tistih v montažnih hišah. Močnejši presek lesa, celo močnejši, kot ga imajo montažne hiše v zunanjih stenah, križi in diagonale. Oploščitve notranjih sten pa so podobne, kot pri montažnih hišah. Strop in streha se tudi nekoliko razlikujeta pri sami konstrukciji zaradi uporabe lesnih zvez, drugače pa sta po sestavi podobna tistim v montažnih hišah.
Prva prednost skeletnih hiš napram montažnim, je v močnejši konstrukciji in dvojnem zavetrovanju. Zato so skeletne hiše bolj odporne na neurja in potrese. Bivalno udobje je večje, saj v skeletnih hišah ni parnih zapor. Hiše dihajo. Grajene so iz lesa in materialov na bazi lesa, zato so prijetne.
Potrebno je poudariti, da je izvedba skeletne hiše hkrati tudi najbolj zahtevna. Že samo konstruiranje, montaža, zrakotesnost, potresna varnost, zaščita pred poškodbami itn. Vsi materiali pri skeletnih hišah so hidroskopični, zato izvedba ne dopušča napak niti v gradbeni fiziki niti pri izvedbi detajlov. Žal v Sloveniji ni veliko podjetij, ki to zmorejo. Potem je pa še vprašanje garancije, saj skeletno gradnjo praviloma ponujajo manjša podjetja, s komaj nekaj letnim poslovanjem.
Masivna lesena hiša
Masivna lesena gradnja danes pomeni, da so hiše grajene iz križno lepljenih plošč. Križno lepljene plošče se uporabljajo tako za gradnjo družinskih hiš, kot tudi za gradnjo najbolj zahtevnih lesenih objektov, kot so hoteli, več stanovanjski objekti, šole in druge javne stavbe.
Ta gradnja je med vsemi lesenimi najbolj prvinska. Zunanje stene so brez parnih zapor ali parnih ovir, brez raznih selotjpov in so zrakotesne in difuzijsko odprte; dihajo.
Osnovna konstrukcija so križno lepljene plošče, največkrat troslojne, debeline 10 cm. Volumen lesa v konstrukciji križno lepljenih sten je 5-krat večji od volumna lesa v skeletnih stenah, in kar 7-krat večji, od volumna lesa v montažnih stenah. Zunanje stene so obdane z izolacijskim slojem, ki je lahko bodisi iz mineralne volne, lesnih vlaken ali plute, preko je tankoslojni omet. Notranja stran je obdana z instalacijsko ravnino in mavčno kartonskimi ploščami. Medetažna plošča je pet ali več slojna, večje debeline, med 14 in 20 cm. Velikokrat ostane strop viden v prostoru. Strešna konstrukcija je enaka, kot pri skeletnih hišah.
Hiše iz križno lepljenih plošč imajo najboljše sposobnosti glede statičnih, potresnih in požarnih obremenitev. Nudijo večjo svobodo arhitekturnim zamislim in zahtevnim konstrukcijskim izzivom. Montaža je še hitrejša in enostavnejša. V primeru kleti, dosegamo večje debeline izolacije na zidanem delu. Lažje izvedemo skrita senčila, izognemo se jeklenim nosilcem. Toplotna stabilnost in akumulacija toplote sta v tem načinu gradnje še bolj izrazita, kot v skeletni gradnji. Hrup med sobami in nadstropji se še zmanjša. Tudi trajnost takega objekta, je med vsemi lesenimi, najdaljša.
Brunarica
Brunarice, kot smo jih poznali včasih, danes niso več primerne za naše področje. Morda za kakšen vikend v vinogradu ali visokogorju. Vendar niti slučajno ne ustrezajo več energetskim standardom.
Danes zaradi vse strožjih energetskih parametrov, brunarice brez dodatne izolacije zunanjega ovoja niso več dovoljene. Kako to rešiti; bodisi z izolacijo navznoter ali z izolacijo navzven. Pri tem se spremeni gradbena fizika, potrebne so parne ovire ali parne zapore. In brunarica ni več brunarica. Sicer je tehnologija tudi precej napredovala. Danes delajo tudi bruna že iz lepljenega lesa, lesne zveze pa na računalniško vodenih strojih. Tudi »pihanje skozi špranje« se da umiriti z vgradnjo penastih tesnil med bruni.
Za brunarice se odločijo samo še lesni zanesenjaki, ki vzamejo v zakup pokanje lesa, posedanje lesa, velike energetske izgube in vzdrževanje barve.