Prezračevanje in ogrevanje
Že danes veljavni energetski standardi za gradnjo stanovanjskih hiš so zahtevni in z letom 2020 prihajajo še bolj. Posledično kar precej denarja vložimo v izolacijo zunanjega ovoja hiše in v prezračevanje. Zato so stroški ogrevanja tudi desetkrat nižji, kot v 40 let starih hišah. Zaradi tega bi bilo primerno pri načrtovanju ogrevanja izhajati iz druge perspektive: stroški ogrevanja so nizki, stene lesenih hiš so toplejše od zidanih, tla proti zemlji so izdatno izolirana in niso mrzla, več sistemov zakomplicira reguliranje in povečuje skrbi in stroške.
Prezračevanje
Najbolj pogosto vprašanje v zadnjih letih od bodočih graditeljev je, ali res rabimo rekuperacijo? Trdno sem prepričan, da rabi vsaka hiša ali vsako stanovanje prezračevanje. Kakšno bo to prezračevanje, pa prepuščam naročniku. Najstarejše prezračevanje je z odpiranjem oken. Če vas ne moti nihanje kvalitete zraka, pohlajanje prostorov, prepih, izguba energije … potem je verjetno to prava izbira za vas. Potem so centralni in decentralni prezračevalni sistemi bolj enostavni in bolj kompleksni z ali brez rekuperacije. Sam sem bil najprej strogo proti vodenju zraka po ceveh, dokler nisem spoznal, da imamo zrak v ceveh v avtomobilih, nakupovalnih centrih, bolnicah, hotelih, skratka povsod. In spoznal sem, da je zrak v hišah, ki imajo prezračevanje, bistveno boljši, kot v hišah ki ga nimajo. Zato bi sam zase danes izbral rekuperacijski način prezračevanja, ker je najbolj učinkovit v smislu prezračenosti prostora in v energetskem smislu, ker je najmanj glasen, ker najbolj konstantno vzdržuje svež zrak. Izvedel bi ga z namenskimi fleksibilnimi cevmi, ki so anti bakterijske in antistatične. Zagovarjam najbolj razvejan sistem prezračevanja.
Prvi prezračevalni sistemi so se v Sloveniji pojavili šele pred dobrimi desetimi leti. Po dosedanjih izkušnjah čiščenje ni potrebno. Morda bo potrebno čez naslednjih deset let. Že danes obstajajo čistilni robotki, ki čistijo in istočasno snemajo stanje v ceveh. Če so cevi fleksibilne okrogle, je čiščenje možno. Pri pravokotnih kanalih z devetdeset stopinjskimi koleni, pa verjetno ne.
Ogrevanje danes
Uvodoma smo govorili o tem, da je v dobro izoliranih hišah smiselno sisteme poenostavit in poceniti. Potrebe po energiji so tako majhne, da bi za ogrevanje hiše zadostovala že ena sama klimatska naprava. Poleg tega deluje klimatska naprava kot toplotna črpalka, se pravi da za en kilovat elektrike dobimo tri kilovate toplote. Vendar se je treba zavedati, da bo najbolj topel prostor, kjer bo klimatska naprava, vsi ostali prostori pa manj. Tudi kopalnica. Poleg tega se pri klimatski napravi sliši in čuti pretok zraka. Enako je pri toplozračnem ogrevanju. V stanovanjski hiši si želimo večjega udobja. Zato je bila zadnja leta najpogostejša izbira toplotna črpalka zrak voda Daikin z integriranim bojlerjem. Vse druge izvedbe toplotne črpalke, pri tako nizki porabi, niso smiselne. Prav tako ni smiselna namestitev sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode, ko enkrat že imamo toplotno črpalko. Torej ena sama naprava skrbi za dovajanje toplote za talno gretje in za pripravo tople sanitarne vode.
Ogrevanje v prihodnosti
Tehnika gre naprej in na približno vsakih 10 let pridejo bolj sodobni načini ogrevanja. Pred dobrimi tridesetimi leti smo poznali kotle na kurilno olje. Pred dvajsetimi leti kotle na plin. Pred dobrimi desetimi leti so prišle toplotne črpalke, zadnje čase govorimo o fotovoltaiki. Ta trenutek, ko imamo možnost net meteringa, je to zelo napredna izbira. Če želimo samooskrbno hišo, potrebujemo malo sončno elektrarno, moči do 11kW. Ker so tla in stene v montažnih hišah tople, se lahko odpovemo talnemu gretju. Recimo, da samo v kopalnici namestimo električno talno gretje, drugod električne radiatorje. Dobimo zelo preprost sistem, ki ne potrebuje vzdrževanja kot toplovodno ogrevanje. Ni padanja tlaka in vsakoletne polnitve sistema, ni puščanja, ni servisnega pregleda kurilne naprave. Električno ogrevanje je tudi najbolj odzivno in ima najmanj izgub. Baterije ne potrebujemo, saj viške energije oddajamo v električno omrežje, primanjkljaje energije pa prejemamo iz električnega omrežja. Če je naš odjem večji od oddane energije, plačamo samo razliko. Najboljše pri tem je, da imamo praktično zastonj elektriko za celotno gospodinjstvo za celoten čas življenjske dobe sončne elektrarne, ki naj bi bil 30 let. Če k temu dodamo še polnjenje električnih avtomobilov, je izbira lastne elektrarne še toliko bolj na mestu.
Hlajenje pasivnih hiš
Mnogi prepričujejo, da pasivne hiše ne rabijo klimatskih naprav. Do neke mere se strinjam. Prostori se v najbolj vročih poletnih mesecih ne pregrejejo preko 26 stopinj celzija, če so dosledno senčeni in če zjutraj hišo prezračimo in če le nimamo preveliko notranjih dobitkov. Sušenje perila s sušilnim strojem in peka jabolčnega zavitka poleti nista najbolj zaželena.
Težavo vidim v povečani vlažnosti, saj postane posledično tudi notranji zrak soparen pri 26 stopinjah, če je zunaj vroče in soparno. V takih primerih uporabimo klimatsko napravo samo za razvlaževanje prostora in pri isti temperaturi in pri zmanjšani vlagi, se naše počutje popolnoma spremeni. To pa je udobje, zaradi katerega pri JARISu priporočamo vgradnjo klimatske naprave v vsako pasivno hišo. Poleg tega, klimatska naprava lahko v pol ure segreje hišo v prehodnih obdobjih, ko toplotne črpalke in talnega gretja še nimamo prižganega. Klimatske naprave so tudi varčne za ogrevanje, saj delujejo kot toplotne črpalke in za 1kW električne energije, dobimo vsaj 3kW toplotne energije. Torej pasivne hiše res ne rabijo klimatske naprave, nudijo pa neko udobje, ki je po moji oceni vsekakor vredno pol odstotka celotne investicije.
Avtor:
Boris Mihovec
www.jaris.si