Večina še vedno izbira le na podlagi najnižje cene
V Sloveniji tako zasebni kot javni investitorji še vedno dajejo prednost zidani gradnji, čeprav lesena prinaša veliko inovativnih rešitev, ki pocenijo gradnjo, povečajo varnost ter zvišajo kakovost našega bivanja.
Obstajajo trije koncepti gradnje lesenih montažnih hiš. Prvi je panelna montažna gradnja, kjer stene sestavljajo pokončniki in prečniki. Stene so obojestransko obdane z oblogami že v proizvodnji. Za potresno varnost skrbijo samo obloge.
Drugi je skeletna gradnja, kjer stene sestavljajo pokončniki, prečniki, križi in diagonale. Za potresno varnost skrbijo križi in diagonale, dodatno pa še obloge.
Tretja pa je masivna lesena gradnja, kjer je celotna površina stene poln les. Takšna stena je najbolj odporna proti horizontalnim obremenitvam, kot so potres in neurja, pa tudi proti požaru. Masivna medetažna plošča prepušča manj hrupa in manj vibracij, objektu pa daje večjo togost in s tem tudi večjo varnost.
V Sloveniji čedalje bolj pogosta masivna lesena gradnja
Opažamo, da večina slovenskih naročnikov, ki se odločijo za postavitev montažne hiše, še vedno največkrat izbere klasično panelno montažno hišo, nekoliko manj pa se jih odloči za skeletno. Se pa čedalje več naročnikov odloča za masivno leseno gradnjo, zlasti tisti, ki jim je všeč viden les v bivalnem prostoru, in tisti, ki so prepoznali vse prednosti hiše, grajene iz križno lepljenega lesa. Poudarili bi le višjo stopnjo varnosti, daljšo trajnost hiše, višjo vrednost na trgu in občutek bivanja v leseni hiši. Večina kupcev novih hiš se še vedno odloča na podlagi najnižje cene. Tudi v tujini se jih večina prav zaradi cene najbolj nagiba h klasičnim panelnim montažnim hišam.
Premalo znanja o leseni gradnji
Montažna oziroma lesena gradnja ni primerna le za postavitev hiš, temveč tudi za druge objekte, med njimi za javne stavbe. Kljub temu investitorji v takšne stavbe še vedno dajejo veliko prednost klasični gradnji iz betona in opeke. Kot enega izmed razlogov za to vidimo v tem, da ima stroka premalo znanja o sodobnih tehnologijah, povezanih z leseno gradnjo, zato se še vedno držijo preverjenih tehnik gradnje z betonom, opeko in jeklom.
Znanje in izkušnje za projektiranje in izvedbo lesenih objektov so večinoma pri ponudnikih lesene gradnje. Razvoj na tem področju je šel v zadnjih letih precej naprej. Danes lahko CNC-stroji za obdelavo lesa v nekaj sekundah izdelajo stare tesarske vezi, obstajajo stroji za križno lepljenje lesa, veliko je tudi izolacijskih materialov, narejenih iz lesne osnove.
Trdimo, da lesena gradnja ni enakovredna klasični, ampak je bolj primerna za gradnjo vseh vrst objektov. Razlika je samo v stenah in medetažnih ploščah, medtem ko so streha, stavbno pohištvo, instalacije, tlaki, podi in fasade pri vseh gradnjah enaki. In prav lesene stene in medetažne plošče prinašajo številne prednosti. Leseni objekti imajo večjo potresno in požarno varnost, prav tako so energetsko bolj varčni. Stene so tanjše, zato pri enakih zunanjih gabaritih hiše dobimo večjo notranjo uporabno površino. Leseni objekti so postavljeni precej hitreje kot klasični, izvedbe so bolj natančne, gradnja pa strokovno vodena. V lesenih objektih je bivanje bolj prijetno.
Boljša hiša za manj lastnih sredstev
Eko sklad je tudi letos objavil javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Po naših opažanjih polovica graditeljev te spodbude pozna, vendar jih je le četrtina izmed njih na prvem sestanku že odločena, da bodo hišo zgradili v skladu z razpisom.
Na koncu se za varčno gradnjo odloči kar 90 odstotkov naših naročnikov, pri čemer prejmejo tudi nepovratne spodbude. Že na prvem sestanku prihodnjemu naročniku predstavimo pogoje razpisa Eko sklada, kjer so glavne zahteve za pridobitev spodbud sledeče: hiša mora biti zgrajena v pasivnem standardu, z rekuperacijskim prezračevanjem, ustrezno izolacijo zunanjega ovoja in primernim stavbnim pohištvom.
Razlika v ceni med nizkoenergijsko hišo in pasivno hišo je v povprečju deset tisoč evrov, višina subvencije, ki jo je mogoče pridobiti za tovrstne investicije, pa znaša približno 15 tisoč evrov. Odločitev je zato enostavna, saj naročnik za boljšo hišo plača manj. Poleg tega smo izvajalci zavezani, da zadostimo vsem zahtevam Eko sklada, kar pomeni garancijo naročniku za kakovostno izvedbo. Ne nazadnje stranka nima nobenih obveznosti, saj vse postopke uredimo v našem podjetju.
Članek je bil obljavljen v reviji Gradnja in bivanje.